V seriji Trik na dan delim kratke in uporabne nasvete za nastopanje – pred kamero, na odru ali v javnosti. V tem “paketu” od mikrofona, ki “ne pozna pavz”, do rok, ki jih ne gre tlačiti v žepe, in izbire oblačil, ki krepijo samozavest. Gre za drobne trike, ki ločijo neroden trenutek od prepričljivega vtisa.
Kako ravnati z mikrofonom, ki je pritrjen nate – vedno računaj, da si ON.
Ko ti tehnično osebje enkrat pripne mikrofon, pozabi na idejo “zdaj pa pavza”. Mikrofon ne pozna pavz. Ne ve, da si v zaodrju. Če ga ne izklopiš ali – še bolje – fizično odstraniš, kadar ne snemaš ali nastopaš, računaj, da te nekdo nekje posluša. Ne zato, ker bi želel prisluškovati, ampak ker mikrofon pač opravlja svoje delo.
Najbolj klasičen “ups” trenutek? Recimo oglasi med TV soočenjem. Ali pa, ta je še posebej nerodna, če/ko se s pripetim mikrofonom odpraviš na WC. Zvok kristalno jasen, publika pa … tudi.
👉 Mikrofon je kot tisti prijatelj, ki vse pove naprej. Kar sliši, odda. Kar rečeš, nekdo nekje posluša. In včasih tudi snema.
Zato ga imej za prižganega, dokler ti ga nekdo ne sname. Do takrat pa raje brez zaupnih komentarjev, pritožb in – prosim – straniščne spremljave.
Trik na dan (16) 🤓 – ker “off the record” z mikrofonom v resnici ne obstaja.
Kako nastopati v tujem jeziku, ne da zveni kot generalka brez vaje – in brez podnapisov?
Javni nastop v jeziku, ki ga ne obvladaš, je kot hoja po ledu v čevljih brez podplata – lahko sicer prideš čez, ampak je vprašanje, v kakšnem slogu.
Alenka Bratušek je kot predsednica vlade nekoč nastopila na CNN-u. Šlo je za pogovor o finančni kondiciji Slovenije med krizo. Priložnost za Slovenijo? Absolutno. Čas za bleščanje? Seveda. A končni rezultat … ni bil za izrezat in uokvirit.
👉 Pogum včasih ni dovolj. Če nisi 100 % v jeziku, poišči alternativo: prevajalca, simultanko, napisano izjavo ali pa nekoga, ki bo sporočilo prenesel brez zadrege.
Nastop v tujem jeziku namreč ni prostor za “bo že nekako” – ker bo potem “nekako” tudi tvoj vtis. In tvoj vpliv.
Trik na dan (15) 🤓 – ker tudi dober namen potrebuje dobro izvedbo.
O tem, kam z rokami, sem pred časom že pisala, med drugim, da rabijo parkirišče. Ampak to parkirišče definitivno ni žep od hlač.
Zakaj?
👉 ker občinstvo ne ve, kaj tam počnete (skrivate živce ali se igrate s ključi),
👉 ker deluje jebivetrsko ali v lepši slovenščini, kot da vam je vseeno,
👉 ker zaklenete najboljši govorni pripomoček – geste.
In potem je tu še znamenita “Merkel-Raute”. Njen “diamant” je deloval, ker je bil … njen. Vsem drugim pa ga danes prodajajo kot “copy-paste” rešitev. Spoiler alert: ni. 🙃
Univerzalnega recepta za roke ni, a eno pravilo drži kot pribito: roke v žepu naredijo nastop manj jasen, manj odprt in do občinstva predvsem manj spoštljiv.
Trik na dan (14) 🤓 – ker so roke v žepih super za kovance, a slabo za publiko.
Kako govoriti o sebi, ne da zveniš kot uvod v avtobiografijo, ki je nihče ni naročil?
Luka Dončić je v slovenski košarkarski reprezentanci z naskokom naj. Brez njega bi bili … no, ne tam, kjer smo. Ampak ko dobi mikrofon? Najprej ekipa. Vedno ekipa. Tudi če je dosegel največ točk, ukradel vse žoge, podal sam sebi in še Sekuliću prinesel vodo – on govori mi, ne jaz.
In v tem je trik.
👉 Včasih se pač moraš predstaviti. Povedati, kaj znaš, kaj si naredila, kako si rešil zagato – in morda še kaj o izkušnjah. Ampak to lahko narediš tako, da občinstvo ob tem ne zavija z očmi. Povej zgodbo. O situaciji. O problemu. In ja, o svoji vlogi – ampak kot del širše slike. Tako, da lahko še kdo kaj odnese.
Trik na dan (13) 🤓 – ker tudi če si MVP, ni treba, da zveniš kot solist.
