Pred kratkim sem bila na eni konferenci, kjer smo doživeli klasičen scenarij “govorca brez ure”. Dogovorjeno je bilo, da bo vsak prispevek trajal cca 10 minut. A enega od govorcev je očitno časovni stroj pustil nekje v prejšnjem stoletju. Gonil je svojo, ne ozirajoč se na dogovor z organizatorjem in ne ozirajoč se na ostale govorce. Po cca 25 minutah smo se v dvorani že živčno pogledovali, organizatorji pa so tiho preklinjali usodo.
Zakaj je to problem?
👉 Za občinstvo: Nihče ne mara biti talec časa. Dolge prezentacije lahko povzročijo izgubo fokusa, slabo voljo ali celo beg v predverje.
👉 Za druge govorce in govorke: Če eni presegajo čas, drugim zmanjka priložnosti, da povejo, kar so se namenili. Vaših 25 minut pomeni, da bo moral naslednji govorec ali govorka govoriti v stilu “hitrih prodajnih oglasov”.
👉 Za organizatorja: Preveč dolgoveznega govora uniči program. Namesto da bi dogodek potekal gladko, postane organizator gasilec, ki rešuje časovne zagate.
Povedano po domače – če rečemo “10 minut”, to NI metafora za “dokler me ne prekinejo”. 10 minut je dogovor in dogovori so osnova spoštovanja.
Če en govor traja olala dlje, kot je bilo dogovorjeno in vnaprej skomunicirano, to ni samo nespoštljivo do ostalih govorcev in govork, ampak povzroči cel domino efekt. Na koncu se organizator znajde v stiski, občinstvo pa začne bolj spremljati uro kot vsebino.
Kaj gre narobe? Razlogov, zakaj ljudje raztegnejo čas, ki jim je namenjen, je več. Nekateri mislijo, da 10 minut ne zadošča za predstavljanje njihovih briljantnih misli. Drugi pozabijo vaditi in šele na odru ugotovijo, da imajo material za Netflixov dokumentarec. Nekateri pa preprosto ne znajo odnehati.
Kako se držati dogovora?
Če se vam časovna disciplina zdi misija nemogoče, tu je nekaj nasvetov, ki vam utegnejo priti prav.
– Vadite, vadite, vadite. Če ne vadite, ne veste, koliko časa zares potrebujete. Postavite štoparico in si dajte realen vpogled v dolžino.
– Držite se bistva. Ključna ideja je tista, ki šteje. Vse dodatne podrobnosti so lahko na voljo v gradivih, ki jih razdelite po prezentaciji.
– Imejte načrt. Razdelite govor na tri dele: uvod, jedro, zaključek. Tako ostanete osredotočeni in pravočasni.
– Ne komplicirajte – Začnite z močnim dejstvom in zaključite z jasnim sporočilom. Brez odvečnih ovinkarjenj.
– Vizualni signal. Pogovorite se z organizatorjem, da vam na določeni točki namigne (npr. z dvignjeno roko ali diskretnim opozorilom), da je čas za zaključek.
Zakaj to deluje? Ko spoštujete vnaprej dogovorjeno časovno omejitev, sporočate občinstvu in organizatorjem, da cenite njihov čas. Če pa se zavleče, si bodo želeli predvsem enega: da se konča.
Naj bo vaša predstavitev sveža, kratka in jedrnata. In prosim, če imate na voljo 10 minut, si ne mislite, da se bo svet podrl, če boste končali pri devetih. Ampak pri 25? Ehm … ja, potem morda res! 😊